Merilni in zaščitni tokovni transformatorji služijo bistveno drugačnim namenom v elektroenergetskih sistemih in njihove zasnove odražajo te različne prednostne naloge. Razumevanje razlike med tema dvema vrstama CT je bistvenega pomena za pravilno specifikacijo in načrtovanje sistema, saj lahko uporaba napačne vrste v dani aplikaciji povzroči napake pri merjenju, netočnosti pri obračunavanju ali odpovedi zaščite.
Najbolj temeljna razlika je v njihovih ciljih uspešnosti. Merilni CT je zasnovan tako, da zagotavlja največjo možno natančnost pri običajnih delovnih tokovih, običajno od približno 5 % do 120 % nazivnega primarnega toka. Njegov namen je omogočiti natančno merjenje energije za obračun, spremljanje porabe in oceno učinkovitosti delovanja. Nasprotno pa je zaščitni CT zasnovan tako, da ohranja natančnost in linearnost pri zelo visokih tokovih-pogosto 10 do 20-kratnik nazivnega toka ali več-tako da lahko zaščitni releji zanesljivo zaznajo in se odzovejo na napake.
Ta razlika v namenu vodi do različnih specifikacij razredov točnosti. CT-ji za merjenje so določeni z razredi točnosti, kot so 0,2, 0,2S, 0,5, 0,5S ali 1, kjer število predstavlja največji odstotek napake pri nazivnem toku. Aplikacije za zaračunavanje prihodkov običajno zahtevajo razred 0,2 ali 0,5, manj kritične aplikacije za spremljanje pa lahko sprejmejo razred 1. Zaščitni CT so določeni z razredi, kot sta 5P ali 10P, kjer število predstavlja največjo sestavljeno napako pri mejnem faktorju natančnosti. 5P20 CT, na primer, ohranja 5-odstotno natančnost do 20-kratnika nazivnega primarnega toka.
Druga ključna razlika je obnašanje nasičenosti. Merilni CT so namenoma zasnovani za nasičenje pri relativno nizkih večkratnikih nazivnega toka, da zaščitijo priključene merilne instrumente pred poškodbami med napakami. To je označeno z varnostnim faktorjem (Fs), ki določa večkratnik nazivnega toka, pri katerem je zagotovljena nasičenost. Zaščitni CT-ji so po drugi strani zasnovani tako, da čim dlje zadržujejo nasičenost, kar zagotavlja, da lahko CT zvesto reproducira napakne tokove, ki jih zaščitni rele analizira.
Razlikuje se tudi konstrukcija jedra. Merilni CT-ji imajo običajno manjše jedro z nižjo gostoto pretoka nasičenja, da dosežejo zgodnjo nasičenost. Zaščitni CT-ji zahtevajo večja jedra z večjo gostoto pretoka nasičenja, da ohranijo linearnost pri visokih tokovih. Zaradi tega so zaščitni CT-ji fizično večji in dražji od merilnih CT-jev enakovrednega primarnega toka.
V praksi veliko inštalacij uporablja ločene CT za merjenje in zaščitne funkcije. En sam merilni CT razreda 0,2 ne more služiti kot zaščitni CT, ker se bo med napakami prehitro nasičil, kar lahko prepreči pravilno delovanje zaščitnega releja. Nasprotno pa zaščitni CT 5P20 morda ne bo zagotovil natančnosti, potrebne za merjenje prihodkov. Za aplikacije, kjer sta potrebni obe funkciji, se pogosto uporabljajo dvojedrni-CT-ji z ločenimi merilnimi in zaščitnimi jedri v enem ohišju.
Če povzamemo, je temeljna razlika med merilnimi in zaščitnimi CT-ji v njihovih prednostnih nalogah: merilni CT-ji dajejo prednost natančnosti pri normalnih tokovih, medtem ko zaščitni CT-ji dajejo prednost linearnosti pri tokovih napake. Izbira pravilne vrste za vsako aplikacijo je bistvenega pomena za natančno obračunavanje in zanesljivo zaščito.